Na podlagi  9/2. in 33. člena Zakona o društvih (Ur.list Republike Slovenije št. 60/95)  je Pravniško društvo Ljubljana  na občnih zborih: 17. 04. 1997, 08.04.1999, 13.04.2000 ter 11.04.2002 sprejelo  spremembe in dopolnitve pravil.

 

 

 

 

P R A V I L A

 

PRAVNIŠKEGA DRUŠTVA LJUBLJANA

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

 

1. člen                                

 

Pravniško društvo Ljubljana (v nadaljnem besedilu društvo) je prostovoljno, samostojno, nepridobitno, stanovsko interesno društvo, v katerem se združujejo pravniki zaradi skupno določenih interesov, opredeljenih v teh pravilih v skladu z zakonom o društvih.

 

 

 2. člen

 

Ime društva je "Pravniško društvo Ljubljana".

 

Sedež društva je v prostorih podjetja NEBRA, d.o.o., Dunajska 122, Ljubljana.

 

Upravni odbor lahko spremeni sedež društva. 

 

 

3. člen

 

Društvo je pravna oseba zasebnega prava in deluje na območju  Mestne občine Ljubljana in drugih občin v njeni okolici.

 

Članstvo v društvu ni omejeno na bivanje v Ljubljani.

 

 

4. člen

 

Društvo ima svoj žig. Ta je pravokotne oblike 26 x 16 mm z besedilom:

"Pravniško društvo Ljubljana".

5.člen

 

S temi pravili pravniki včlanjeni v društvo določamo:

ˇ      ime in sedež društva,

ˇ      dejavnost, namen in naloge  društva,

ˇ      cilje društva,

ˇ      sodelovanje z drugimi društvi in organizacijami,

ˇ      zastopanje in predstavljanje,

ˇ      način včlanjevanja in prenehanje članstva,

ˇ      notranjo organiziranost društva,

ˇ      pravice in dolžnosti članov,

ˇ      organe društva, njihovo delovno področje in njihova medsebojna razmerja,

ˇ      sestavo oraganov, način volitev članov organov ter njihovo mandatno dobo,

ˇ      pravice in dolžnosti članov ter organov društva,

ˇ      financiranje društva in način opravljanja nadzorstva nad razpolaganjem s

    finančnimi in drugimi materialnimi sredstvi,

ˇ      način zagotavljanja javnosti dela društva,

ˇ      način prenehanja društva in razpolaganje v takem primeru.

 

 

II.  DEJAVNOST, NAMEN  IN NALOGE DRUŠTVA

 

6. člen

 

Dejavnost društva temelji na zagotavljanju uresničevanja ustavnih načel države, njenih zakonov in drugih predpisov. Zato se člani medsebojno opozarjajo o sodni, upravni in drugi praksi ter o kršitvah, o njih zavzemajo stališča, ki jih posredujejo pristojnim organom.

 

Z namenom seznanjanja članov s sprejemom novih predpisov in izvajanjem že obstoječih, organizira društvo strokovna predavanja, na katerih strokovnjaki s posameznih področij seznanjajo člane društva z namenom sprejema posameznega predpisa, njegovo vsebino in posledicami, ki utegnejo nastati ob njegovem izvajanju.

 

 

 III.  OBLIKE IN METODE DELA

 

7. člen

                                                 

Oblike dela društva so:

ˇ      redni mesečni članski sestanki z obravnavanjem aktualnih tem s področja delovanja društva,

ˇ      delo v sekcijah, ki jih za opravljanje trajnejših nalog ustanovi upravni odbor,

ˇ      organiziranje seminarjev, na katerih seznanjamo strokovno javnost s strokovnimi temami

s področja delovanja društva,

ˇ      športna in družabna srečanja članov društva.

 

IV.  NAČELA  IN CILJI DRUŠTVA

 

8. člen

                                       

V skladu s temeljno usmeritvijo so cilji društva naslednji:

• združevanje pravnikov v Ljubljani in njeni okolici zaradi njihovega strokovnega
• izpopolnjevanja in usmerjanja v čimuspešnejše delovanje,
• posredovanje pobud za izdajo predpisov in uzanc,
• obravnavanje in posredovanje mnenj iz prakse o posameznih strokovnih vprašanjih,
• skrb za dvig jezikovnega znanja svojih članov in pravilne uporabe slovenskega
• jezika v svojem poklicu.

 

Za doseganje svojih ciljev opravlja društvo naslednje dejavnosti:

• pripravlja predavanja in seminarje za strokovno usposabljanje pravnikov ter delavcev
• ekonomske in  finančne stroke zlasti v zvezi z vprašanji s področja gospodarskega
• prava,
• pripravlja posvetovanja o gospodarskopravnih in drugih pravnih vprašanjih z
• gospodarskimi družbami in državnimi organi,
• sodeluje z državnimi organi, zbornicami in drugimi organizacijami pri izdelavi
• predpisov in uzanc s področja dejavnosti sruštva ter pri izvajanju teh predpisov v praksi,
• samostojno ter skupaj z drugimi strokovnimi in raziskovalnimi organizacijami
• proučuje praktično uporabo gospodarskih in drugih predpisov,
• obvešča člane o družbenih dogajanjih, pomembnih za njihovo stalno delovno
• usposobljenost,
• daje in organizira pravniško pomoč članom društva,
• sodeluje z drugimi pravniškimi in drugimi organizacijami,
• pospešuje osnovno in dopolnilno izobraževanje članov društva na pravnem področju,
• izdaja in sodeluje pri izdajanju strokovne literature s področja delovanja društva in v
• skladu z veljavnimi predpisi,
• pripravlja ekskurzije in družabne prireditve za člane društva.

 

 

V.  SODELOVANJE Z DRUGIMI ORGANIZACIJAMI

 

9. člen

 

Za uresničevanje svojih skupnih interesov se društvo lahko združi na podlagi civilne pogodbe z drugimi društvi v zvezo.

 

 

 10. člen

 

Društvo sodeluje z drugimi društvi in organizacijami pri izvajanju skupno dogovorjenenih  programov.

11. člen

 

Društvo lahko sodeluje tudi s tujimi sorodnimi društvi  ter se z njimi dogovarja o skupnih programih, ki morajo biti v skladu s temi Pravili, Zakonom o društvih in pravnim redom

Republike  Slovenije.

 

 

VI.  ZASTOPANJE IN PREDSTAVLJANJE

 

12. člen

 

Društvo nastopa v pravnem prometu z drugimi v svojem imenu in za svoj račun. Društvo lahko sklepa pravne posle s tretjimi osebami v imenu in za račun drugih društev, organizacij ali skupnosti, vendar le na podlagi njihovega pisnega pooblastila.

 

 

13. člen

 

Predsednik društva kot zastopnik v smislu Zakona o društvih zastopa in predstavlja društvo.

 

V primeru odsotnosti ali zadržanosti presednika društva, opravlja njegove naloge in poblastila podpredsednik društva.

 

 

  VII.  NAČIN VČLANJEVANJA IN PRENEHANJE ČLANSTVA                                             

                     

14. člen

 

Društvo ima redne in častne člane. Za rednega člana je lahko sprejet vsak pravnik z državljanstvom Republike Slovenije, ki sprejme ta pravila in druge akte društva ter plača članarino. Lahko je tudi študent pravne fakultete.

 

Prav tako se sprejme v članstvo tudi strokovnjake iz drugih pravnih vej, če ima društvo interes za njegovo sodelovanje.

 

Članstvo v društvu je prostovoljno. Člane sprejema v društvo upravni odbor po prejemu pristopne izjave, ki je kot obrazec priloga tega akta in njegov sestavni del.

 

Član društva je lahko tudi tuj državljan s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji pod pogojem, da bo njegovo delovanje skladno z načeli in nameni društva.

 

 

 

 

 

15. člen

 

Člani društva so lahko tudi  sponzorji  in simpatizerji. Ti so lahko pravne ali fizične osebe, ki društvu materialno, moralno ali kako drugače pomagajo.

Upravni odbor sprejme o tem poseben sklep, v katerem določi njihove pravice in obveznosti.

 

 

16. člen

 

Častno članstvo društva je najvišje priznanje, ki ga društvo podeli svojemu članu za izjemne zasluge za delo društva. Izjemoma društvo lahko podeli to priznanje tudi drugemu občanu za izredne zasluge za delovanje društva. Častni član nima pravice do odločanja. Društvo podeli to priznanje na občnem zboru.

 

 

VIII.  PRAVICE IN DOLŽNOSTI

 

17. člen

 

Člani društva imajo pravico:

ˇ      da se udeležujejo občnih zborov, članskih sestankov in društvenih prireditev,

ˇ      da delujejo in odločajo o delu društva,

ˇ      da volijo in so lahko voljeni v organe društva in drugih organizacij,

ˇ      da sodelujejo pri organih društva,

ˇ      da dajejo pobude, predloge in priporočila organom društva za njihovo delovanje,

ˇ      da so obveščeni o delovanju društva,

ˇ      da uživajo pravice, ki jih dajejo sorodne organizacije svojim članom,

ˇ      da so pohvaljeni, nagrajeni ali grajanji za kvaliteto svojega dela v društvu,

ˇ      da pregledajo vse listine , ki se nanašajo na delo društva,

ˇ      da predlagajo obravnavo strokovnih vprašanj.

 

 

18. člen

 

Dolžnosti članov društva so:

ˇ      da izvršujejo naloge, ki so jim zaupane,

ˇ      da pri svojim delovanju spoštujejo pravila društva,

ˇ      da se udeležujejo občnih zborov in drugih oblik delovanja društva,

ˇ      da plačujejo članarino,

ˇ      da se ravnajo po programu društva in sklepih organov,

ˇ      da varujejo moralne in materialne koristi društva.

 

Dolžnost iz pete in šeste alinee velja tudi za častne člane.

 

 

Članstvo v društvu preneha s smrtjo, z izstopom, s črtanjem iz članstva ali z izključitvijo. Član izstopi iz društva prostovoljno, če poda pisno izjavo o izstopu. Člana se črta iz društva, če tudi po opominu ne plača članarine, določene s sklepom občnega zbora društva za posamezno leto najkasneje do občnega zbora društva v naslednjem letu.  Črtanje se izvede šele po predhodnem pisnem opominu in o tem še posebaj odloča upravni odbor. Izključitev je  ukrep, ki ga izreče častno sodišče, če je član društva grobo kršil ta Pravila ali povzročil društvu veliko škodo. Član, ki je v postopku pred častnim sodiščem ne more izstopiti iz društva, dokler postopek ni končan.

 

Zoper sklep o odklonitvi sprejema v članstvo, o črtanju iz članstva ali o izključitvi je mogoča pritožba v 15 dneh pisnega odpravka sklepa. Pritožbo je potrebno vložiti pri  organu, ki je sklep izdal. O pritožbi odloča prvi sklican občni zbor.

 

Zoper odločitev občnega zbora je dopustno sodno varstvo pred pristojnim sodiščem v 15 dneh po sprejemu odločitve.

 

 

IX.  ORGANI DRUŠTVA

 

19. člen

 

ˇ      občni zbor,

ˇ      upravni odbor ( UO),

ˇ      nadzorni odbor (NO),

ˇ      častno sodišče (ČS),

ˇ      občasne komisije,

ˇ      predsednik društva.

 

 

20. člen

 

Mandatna doba članov organov je dve leti. Po izteku mandatne dobe so člani lahko ponovno izvoljeni. Občni zbor lahko razreši posameznega člana pred potekom mandatne dobe. Noben organ ne more dopolniti svojega člana s kooptiranjem.

 

 

21. člen

 

Občni zbor je najvišji organ društva in voli druge njegove organe.

Sestavljajo ga vsi člani društva.

 

 

 

 

 

 

22. člen

 

Občni zbor je lahko reden ali izreden. Redni občni zbor mora biti enkrat letno. Izredni občni zbor se skliče po potrebi. Občne zbore sklicuje predsednik društva na svojo pobudo, na zahtevo UO, NO ali tretjine članov društva. Izredni občni zbor sklepa samo o vprašanju, za katerega je sklican.

Predsednik društva je dolžan sklicati izredni občni zbor najkasneje v mesecu dni potem, ko je dobil pobudo za sklic. V nasprotnem primeru lahko skliče izredni občni zbor predlagatelj. Sklic občnega zbora mora biti skupaj z dnevnim redom objavljen najmanj 7 dni pred dnevom, za katerega je sklican.

 

 

23. člen

 

Občni zbor sprejme sklepe z večino navzočih članov, razen če se odloča o prenehanju  društva, odtujitvi ali razdelitvi premoženja. Tedaj je potrebna dvotretjinska večina vseh prisotnih članov. Način glasovanja določi občni zbor.

 

Volitve so praviloma javne, razen, če se občni zbor ne odloči za tajnost volitev. Glasuje se z dvigom rok. Opisan način glasovanja velja tudi za vse druge kolegijske organe.

 

 

24. člen

 

Občnemu zboru smejo prisostvovati tudi nečlani, ki želijo biti posredno ali neposredno povezani

z delovanjem društva. Ti imajo pravico svetovati, ne smejo pa glasovati.

                    

 

25. člen

 

Občni zbor je sklepčen, če je ob predvidenem začetku navzočih  najmanj polovica članov. Če po 30 minutah odložitve še ni prisotnih dovolj članov, je občni zbor sklepčen, če je prisotnih vsaj 10 članov.

 

 

26. člen

 

Sklepi občnega zbora so obvezni za vse člane in organe društva.

 

 

27. člen

 

Občni zbor:

ˇ      sklepa o dnevnem redu,

ˇ      sprejema pravila ter spremembe in dopolnitve pravil in drugih aktov društva,

ˇ      razpravlja in odloča o poročilih UO , NO in častnega sodišča,

ˇ      sprejema delovni program društva,

ˇ      sprejema finančni in zaključni načrt,

ˇ      odloča o predlogih, pobudah in prošnjah svojih članov,

ˇ      voli in razrešuje upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče,

ˇ      odloča o pritožbah zoper odločitve častnega sodišča,     

ˇ      sprejema pogodbo o ustanovitvi Zveze društev, oz. njene spremembe in dopolnitve,

ˇ      odloča o prenehanju in združitvi društva,

ˇ      imenuje častne člane,

ˇ      dokončno odloča o izključitvi članov iz društva,

ˇ      odloča o delovnih telesih občnega zbora (volilna komisija, kandidacijska komisija,

komisija za sklepe ipd),

ˇ      odloča o nakupu in prodaji nepremičnin,

ˇ      odloča o razrešnici organov in funkcionarjev društva.

 

O delu občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik, zapisnikar in dva overitelja.  Občni zbor vodi predsednik društva.

 

 

28. člen

 

Najvišji organ društva med dvema občnima zboroma je upravni odbor (UO). Je izvršilni organ občnega zbora, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema občnima zboroma po programu in sklepih sprejetih na občnem zboru.

 

UO sestavljajo predsednik kot zastopnik društva, podpredsednik, tajnik, blagajnik in še trije člani. Vsi so neposredno izvoljeni na občnem zboru.

 

UO lahko s sklepom za opravljanje nalog iz svojega delovnega področja določi stalna in občasna delovna telesa. UO je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.

 

 

29. člen

 

UO je pristojen, da:

ˇ      sklicuje občni zbor,

ˇ      med svojimi člani imenuje  predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika društva,

ˇ      izvršuje sklepe občnega zbora,

ˇ      pripravlja predlog finančnega načrta in zaključnega računa,

ˇ      daje navodila občasnim delovnim telesom in drugim oblikam delovanja društva ter  

     spremlja njihovo delo

ˇ      izvršuje program dela ter ga po potrebi spreminja in dopolnjuje,

ˇ      izvaja finančni načrt,

ˇ      pripravlja predloge aktov, ki jih sprejema občni zbor,

ˇ      sprejema splošne akte, razen tistih, ki so v pristojnosti občnega zbora

ˇ      upravlja premoženje in sklade društva,

ˇ      določa članarino in višino prispevkov za posamezne namene,

ˇ      skrbi za zagotavljanje finančnih in drugih materialnih sredstev za izvajanje

     društvene dejavnosti,

ˇ      imenuje stalna in občasna delovna telesa,

ˇ      sprejema redne člane,

ˇ      predlaga občnemu zboru izvolitev častnih članov,

ˇ      odloča o sklenitvi pogodbe o delu,

ˇ      razpolaga s sredstvi društva v okviru plana, če ta pravica ni pridržana

    občnemu zboru,

ˇ      organizira pravno pomoč članom društva,

ˇ      opravlja funkcijo delegacije društva ali določa delegate društva zlasti v višje oblike

     povezav.                                               

 

 

30. člen

 

Seje UO sklicuje predsednik ali član UO, ki ga predsednik pooblasti. Seje UO morajo biti sklicane vsaj enkrat na dva meseca. Če to zahtevajo najmanj trije člani UO , mora predsednik sklicati sejo v najkrajšem možnem roku. V izjemno nujnih primerih se seja UO skliče tudi po telefonu. V nujnih primerih, ko bi zaradi odložitve grozila nepopravljiva škoda, je UO sklepčen tudi brez navzočnosti predsednika  ali podpredsednika, če je navzoč tajnik. Povedano velja, če je bila seja sklicana najmanj tri dni pred dnevom seje s pisnim vabilom z navedbo dnevnega reda in informativnim gradivom.

 

Seja UO je sklepčna , če so prisotni štirje člani. UO sklepa z večino glasov navzočih članov.

Članski sestanek sklicuje predsednik društva. Na sestanku se obravnavajo načelna vprašanja iz pristojnosti UO ter tekoče zadeve društva.

 

UO lahko ustanovi sekcije za opravljanje trajnejših nalog iz dejavnosti društva. Hkrati z ustanovitvijo podrobneje določi delovno področje  in organizacijo sekcije. Sekcije so metoda dela društva organizirane po interesnem principu članov društva. Sekcije niso pravne osebe in morajo delati v skladu s pravili društva. Za svoje delo so sekcije odgovorne upravnemu odboru.

 

Upravni odbor lahko za izvajanje posameznih nalog imenuje delovna telesa. Naloge, število članov in predsednike delovnih teles določi upravni odbor. Člani delovnega telesa so lahko le člani društva. Za svoje delo so odgovorni upravnemu odboru. Izjemoma lahko društvo povabi k sodelovanju pri delu delovnih teles zunanje sodelavce.                                                                      

 

 

31. člen

 

Nadzorni odbor  (NO) ima tri člane.

NO izvoli izmed sebe predsednika in namestnika predsednika.

NO nadzoruje in spremlja delo vseh organov društva, zlasti pa celotno gospodarsko, finančno in materialno poslovanje.

 

Člani NO imajo pravico in dolžnost prisostvovati občnim zborom, sejam UO ter njihovim delovnih teles ter morajo imeti na razpolago vsa gradiva. NO poroča o svojih ugotovitvah občnemu zboru in o njih sproti obvešča UO. NO je za svoje delo odgovoren občnemu zboru. NO je sklepčen, če so na seji prisotni vsi trije člani. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih.

 

Če NO ugotovi , da grozita društvu materialna škoda ali hujša kršitev zakonitosti je dolžan prepovedati tako delovanje. O ugotovljenih nepravilnosti je dolžan obvestiti predsednika društva. Ta mora sklicati UO, ki je dolžan o zahtevi takoj razpravljati  in odločiti. Če predsednik v 8 dneh ne skliče seje UO, jo skliče predsednik NO. Če se UO ne sestane ali ne odloči o zadevi, skliče NO v nadaljnih 15 dneh izredni občni zbor. NO skliče izredni občni zbor tudi, kadar ugotovi hujše nepravilnosti pri delu UO ali presednika društva.

 

NO odloča na sejah. Te sklicuje predsednik po potrebi, mora pa jo sklicati vsaj 15 dni pred občnim zborom, ki bo obravnaval finančno poslovanje ali kadar to zahtevajo trije člani NO.

 

NO sklepa veljavno, če sta na seji navzoča predsednik in en član.

                                                                                  

 

32. člen

 

Častno sodišče (ČS) ima predsednika in namestnika predsednika ter dva člana in njuna namestnika. ČS izvoli izmed sebe predsednika in namestnika predsednika.ČS odloča v senatu treh (predsednik in dva člana)

 

ČS obravnava grobe kršitve teh pravil . Za grobo kršitev šteje, če je član društva grobo kršil ta pravila, povzročil društvu ali drugemu društvu veliko škodo, ali je bil kaznovan s pravnomočno sodbo na nepogojno kazen zapora zaradi naklepnega kaznivega dejanja.

 

ČS lahko izreče članu naslednje ukrepe:

ˇ      opomin,

ˇ      javni opomin,

ˇ      prepoved opravljanja funkcije za največ 2 leti,

ˇ      izključitev iz društva.

 

Član društva se zoper sklep ČS lahko pritoži občnemu zboru v roku 15 dni od vročitve pismenega odpravka sklepa. O pritožbi odloča občni zbor na prvi seji. ČS deluje po postopku  predpisanim za postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči. ČS je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.

 

 

32.a člen

 

Postopek volitev pravočasno prične upravni odbor, ki skladno s pravili društva določi rokovnik in druge izvedbene podrobnosti.

 

Upravni odbor:

ˇ      imenuje tričlansko volilno komisijo za izvedbo volitev,

ˇ      vsaj mesec dni pred volitvami pozove člane društva, da pisno predložijo kandidate za organe, ki  se volijo

ˇ      neposredno predloži tri kandidate za upravni odbor in enega za nadzorni odbor.

 

Volilna komisija:

ˇ      zbere predloge za kandidate,

ˇ      ugotovi kandidatne liste,

ˇ      izdela glasovnice,

ˇ      vodi postopek glasovanja na občnem zboru,

ˇ      ugotovi rezultate glasovanja na občnem zboru

 

Občni zbor:

ˇ      po potrebi dopolni kandidacijski postopek,

ˇ      na željo posameznih kandidatov posluša njihove programske usmeritve,

ˇ      tajno glasuje o predloženih kandidatih,

ˇ      razglasi rezultate volitev.

 

32.b člen

 

Na glasovnici je po izžrebanem vrstnem redu navedenih praviloma deset kandidatov za upravni odbor, praviloma štirje kandidati za nadzorni odbor in praviloma sedem kandidatov za častno sodišče.

 

Na glasovnico se uvrstijo:

ˇ za upravni odbor:trije kandidati, ki jih predlaga UO, preostali po številu glasov v postopku  kandidiranja;

ˇ za nadzorni odbor: en kandidat, ki ga je predlagal UO, preostali po številu glasov v postopku kandidiranja;

ˇ za častno sodišče: po številu glasov v postopku kandidiranja.

 

Če je na zadnjem mestu več kandidatov z enakim številom glasov, se na glasovnico uvrstijo vsi.

 

Izvoljeni so kandidati, ki so dobili najvišje število glasov in sicer 7 za upravni odbor, 3 za nadzorni odbor in 6 za častno sodišče. Med zadnjimi kandidati, ki bi dobili enako število glasov, se opravi žreb.

 

Kandidat, ki je predlagan v dva ali več organov društva, ima prednost pri uvrstitvi pred drugimi kandidati z enakim številom glasov predlaganih v ta organ.

 

 

 

 

33. člen

 

Predsednik društva kot zastopnik po zakonu:

ˇ      zastopa in predstavlja društvo,

ˇ      odgovarja za javnost in zakonitost dela društvu,

ˇ      vodi občni zbor, članske sestanke in seje upravnega odbora,

ˇ      podpisuje dopise in druge listine v imenu društva,

ˇ      odreja službena potovanja.

 

Kadar meni, da je sklep katregakoli organa škodljiv ali protizakonit, ga sme zadržati za največ pet dni, takoj pa mora sklicati občni zbor, ali če gre za nezakonit sklep občnega zbora, to javiti pristojnemu organu. Ob odsotnosti predsednika ga nadomešča podpredsednik.

 

Če se predvideva, da bosta predsednik ali podpredsednik odsotna istočasno več kakor tri mesece, je treba sklicati občni zbor, da se opravijo nadomestne volitve. Za svoje delo je predsednik odgovoren občnemu zboru in upravnemu odboru.

 

Tajnik društva organizira in vodi splošno  administrativno poslovanje društva, nadzira delo administracije, skrbi za izvršitev sklepov organov društva in usklajuje njihovo delo. Za svoje delo je odgovoren upravnemu odboru.

 

Blagajnik odgovarja  za finančno in materialno administrativno delo.

 

 

 

X. FINANCIRANJE, UPRAVLJANJE S PREMOŽENJEM TER OPRAVLJANJE NADZORSTVA NAD RAZPOLAGANJEM S FINANČNIMI SREDSTVI IN PREMOŽENJEM

                       

 

34. člen

 

Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje:

ˇ      s članarino,

ˇ      iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva,

ˇ      z darili in volili,

ˇ      s prispevki in dotacijami,

ˇ      z dohodki od izdane literature,

ˇ      s prispevki simpatizerjev in sponzorjev,

ˇ      iz drugih virov v skladu s predpisi.

 

 

 

 

 

                                                                                     35. člen

 

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme občni zbor. Na rednem občnem zboru člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun.

 

Društvo lahko organizira za uresničevanje ciljev, zaradi katerih je ustanovljeno tudi pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jo za opravljanje te dejavnosti določa zakon in je udeleženo na dohodkih doseženih s tako dejavnostjo.

 

Društvo lahko poveri opravljanje te dejavnosti  z društvenim premoženjem drugim pravnim ali fizičnim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe na podlagi javnega razpisa po sklepu UO.

 

36. člen

 

Presežek prihodkov nad odhodki, ki ga društvo doseže z neposrednim opravljanjem

pridobitne dejavnosti  iz prejšnjega člena, se sme uporabiti le za izboljšanje opravljanja te dejavnosti za potrebe društva in za njegove druge dejavnosti. Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nično.

 

37. člen

 

Blagajnik mora zagotavljati podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju na podlagi podatkov finančno - materialnega knjigovodstva, ki se izkazuje z računovodskim standardom za društva.

 

38. člen

 

Društvo ima kot vire lastnih sredstev lahko namenske in druge sklade. O ustanovitvi in ukinjanju skladov društva odloča UO.

 

Denarna sredstva namenskih skladov in druga sredstva društva morajo biti naložena na žiro računu društva. Finančne in materialne listine sopodpisuje predsednik in blagajnik društva. Če je blagajnik zadržan, določi UO člana, ki ga nadomešča. Odredbodajalec za izvrševanje dohodkov in izdatkov društva je predsednik društva, v njuni odsotnosti pa tajnik društva.

 

Finančno in materialno poslovanje se vodi po načelih in predpisih blagajniškega in materialnega poslovanja. Blagajnik vodi blagajniško knjigo. Društvo ima svoja osnovna in obratna sredtva.

                                       

 

39. člen

 

Javnost finančnega in materialnega poslovanja je zagotovljena s pravico članov društva do vpogleda v materialno-finančno dokumentacijo.

40. člen

 

Odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta je predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa tajnik.

Društvo ima svoj račun pri Agenciji RS za plačilni promet. Članarina in prispevki članov so lahko tudi pri banki.

 

41. člen                                           

 

Nadzorstvo nad materialno-finančnim poslovanjem društva opravlja NO v skladu s temi pravili.

 

 

42. člen

 

Nadzorstvo nad zakonitostjo, namebnostjo in gospodarno ter učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo sprejme za izvajanje svoje dejavnosti, opravlja računsko sodišče.

 

 

43. člen

 

Društvo je dolžno voditi evidenco o svojem premoženju v skladu z računovodskimi standardi za društva.

 

Društvo je dolžno s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji na podlagi sklepa upravnega odbora. Objekte in druge napremičnine, ki so last društva, sme odtujiti samo občni zbor z 2/3 večino navzočih članov.

 

               

 

XI.  JAVNOST DELA

 

 

44. člen

 

Delo društva je javno. Javnost dela je zagotovljena s tem, da so sestanki in seminarji javni, zapisniki in druge listine pa dostopni vsem članom društva in drugim občanom, ki jim je tako

dana možnost, da se seznanijo z delom društva.

 

 

45. člen

 

Društvo obvešča javnost o svojem delu preko obvestil, sredstev javnega obveščanja, tiskovnih  konferenc ali na drug primeren način.

 

 

46. člen

 

Člani društva imajo pravico biti obveščeni o delovanju in poslovanju  ter drugih vprašanjih, ki se nanašajo na delo zvez oz. organizacij, v katere je društvo včlanjeno.

 

47. člen

 

Za uresničevanje javnosti dela in obveščanja je odgovoren predsednik društva.

 

XII. POKROVITELJSTVO

 

48. člen

 

Državni organi, lokalne skupnosti in njihovi organi, gospodarske družbe, zavodi ter druge organizacije, lahko prevzamejo pokroviteljstvo nad društvom ali posamezno prireditvijo.

 

Pokroviteljstvo se uredi s posebno pogodbo ali sklepom.

 

XIII. NAČIN PRENEHANJA DRUŠTVA IN RAZPOLAGANJE S PREMOŽENJEM

 

49. člen

 

Društvo lahko preneha po sklepu občnega zbora ali po samem zakonu. Občni zbor sprejme sklep o prenehanju društva in razdelitvi premoženja z 2/3 večino navzočih članov.

 

V primeru prenehanja društva preide premoženje na Zvezo društev za gospodarsko pravo Slovenije, Dunajska 5 Ljubljana, oziroma na njegovega pravnega naslednika.

 

O gornjem sklepu mora predsednik ali oseba, ki jo je občni zbor pooblastil v 30 dneh obvestiti upravno enoto,  pri kateri je društvo registrirano.

 

 

XIV. KONČNE DOLOČBE

 

50. člen

 

Čistopis pravila začne veljati z dnem sprejema na občnem zboru, to je 11.04.2002.

 

Z dnem uveljavitve teh pravil prenehajo veljati  pravila, sprejeta 13.04.2000.

 

Spremembe in dopolnitve teh pravil se sprejmejo po enakem postopku kot so bile sprejete.

 

                                                                                                                 

                                                                                                           Branka NEFFAT

                                                                                                               Predsednica